Spoznajte predavatelje 2022

Attila Paksi has been working in business development of front- and backend IT solutions for more than 15 years. 5 years directly with IT security and currently with a focus on authentication and access management.
We support many private and government entities: Certification agencies, Ministries, Financial institutions, Healthcare and Energy companies and many more in the region with a comprehensive portfolio of enterprise authentication solutions.
Attila is the father of 2 girls, a Rotary member and an avid road cyclist.

Barbara Korošec Gorišek je partnerka v Odvetniški pisarni Šafar in partnerji, v kateri je zaposlena kot odvetnica.
Na ljubljanski pravni fakulteti je z odliko (cum laude) diplomirala leta 2003. V istem letu se je kot štipendistka Vlade RS zaposlila na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve; tam je opravljala delo svetovalke in višje svetovalke. Na začetku leta 2007 je opravila pravniški državni izpit in se kot odvetniška kandidatka zaposlila pri Odvetniku Borutu Rangusu in Odvetnici Vesni Šafar. Leta 2010 je postala odvetnica. Od leta 2011 je kot odvetnica zaposlena v Odvetniški pisarni Šafar in partnerji.
Svoje delo opravlja predvsem s področja delovnega prava, poleg tega pa tudi s področja civilnega, gospodarskega, korporacijskega, gradbenega, stvarnega, kazenskega prava, prava intelektualne lastnine, prava javnih naročil, družinskega prava, prava socialnega varstva, nepremičninskega prava in prava varstva osebnih podatkov.
Pri delu uporablja tudi angleški, hrvaški in nemški jezik.

Deluje na področju standardizacije e-identitete (OpenID Foundation, Decentralized Identity Foundation, ISO), pri vzpostavitvi globalnega digitalnega okvirja GAIN in kot glavni arhitekt na projektu EBSI. Je tudi prejemnik nagrade Kim Cameron, ki jo fundacija OpenID podeljuje mladim talentom na področju e-identite. Pri Netisu, kjer je zaposlen, razvijajo rešitve za naslednjo generacijo e-identitete, varno in zasebno izmenjavo digitalnih podatkov, potrdil, poverilnic in pooblastil.

Dr. Alenka Žužek Nemec je magistrirala iz računalništva ter doktorirala iz elektrotehnike. Njeno prvo delovno mesto je bilo na raziskovalnem Institutu Jožef Stefan. Od leta 2004 dela na Ministrstvu za javno upravo na področju e-identitet in storitev zaupanja ter usmerjanja razvoja e-uprave, predvsem z vidika zagotavljanja enotnega digitalnega trga v EU. Je odgovorna za koordinacijo različnih aktivnosti in projektov na področju e-uprave na nacionalni in EU ravni. Je nacionalna predstavnica v različnih strokovnih skupinah pri Evropski komisiji, med drugim tudi v skupini za implementacijo EU Uredbe eIDAS.

Bojan Podgoršek je diplomiral leta 1987 z diplomsko nalogo »Poravnava v kazenskih zadevah«, za katero je prejel nagrado Pravne fakultete v Ljubljani. Po sodnem pripravništvu pri Višjem Sodišču v Ljubljani in opravljanju dela strokovnega sodelavca pri Gospodarskem oddelku Temeljnega sodišča v Ljubljani, je bil leta 1990 izvoljen za sodnika. Po petih letih opravljanja sodne funkcije na Gospodarskem oddelku ljubljanskega Temeljnega in kasneje Okrožnega sodišča, v pravdnih zadevah, stečajnih zadevah in registrskih zadevah, je bil leta 1995 imenovan za notarja. Od leta 2000 do leta 2003 je opravljal funkcijo predsednika Notarske zbornice Slovenije. Na to funkcijo je bil ponovno izvoljen leta 2021. Vmes je bil od leta 2012 do 2018 član Sodnega sveta.
Po prvi objavi v Pravniku so sledile objave člankov v pravnih publikacijah Pravni praksi, Podjetju in delu, Gospodarskem vestniku, Pravosodnem biltenu, Pravnem letopisu, Notarskem vestniku, Odvetniku in Lexonomici. Poleg tega je soavtor knjig Gospodarske pogodbe (Gospodarski vestnik, 1993 in 1994), Vpisi v sodni register (GV, 1996) ter komentarjev Obligacijskega zakonika (GV Založba 2004 in Tax-Fin-Lex 2020), Družinskega zakonika (Uradni list RS, 2019) in Stvarnopravnega zakonika (Tax-Fin-Lex, 2020). Med drugim je predaval na ljubljanski Pravni fakulteti, na Dnevih slovenskih pravnikov, na sodniških šolah, na izobraževanjih notarjev, odvetnikov in nepremičninskih posrednikov. Letos je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Notarske skrbniške storitve« pri prof. dr. Vesni Rijavec na Pravni fakulteti v Mariboru.

Dr. Emilija Stojmenova Duh je rojena 25. decembra 1985 v Makedoniji. V Maribor se je preselila leta 2002, ko je prejela štipendijo agencije Ad Futura za šolanje v programu mednarodne mature, ki ga izvaja II. gimnazija Maribor. Dodiplomski in podiplomski študij je zaključila na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Po diplomi je kot mlada raziskovalka iz gospodarstva delala v podjetju Iskratel. Po zaključku doktorskega študija se je zaposlila na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je izredna profesorica na Katedri za informacijsko-komunikacijske tehnologije, tam je vodila tudi digitalno inovacijsko stičišče 4PDIH. 4PDIH je partnerstvo med Fakulteto za elektrotehniko in Skupnostjo občin Slovenije, ki ozavešča o pomenu digitalizacije, nudi podporo pri razvoju digitalnih znanj in veščin ter pomaga odločevalcem pri oblikovanju ustreznih politik za digitalizacijo.
Od februarja 2018 do oktobra 2019 je bila izvršna direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenija. V obdobju med letoma 2014 in 2016 je bila direktorica zavoda RAZ:UM, ki je izvajal projekt Demola Slovenija kot del mednarodne mreže Demola, ki je bila s strani OECD in Svetovne banke priznana kot primer najboljše prakse za oblikovalce inovacijske politike.
Koordinirala je več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektov na področju uporabe novih digitalnih tehnologij za inovacije in razvoj mest, vasi in skupnosti. Z Evropsko komisijo je sodelovala v več različnih tematskih skupinah na temo digitalnih inovacijskih stičišč in razvoja podeželja. Je del mednarodne skupine raziskovalcev, ki je razvila metodologijo SEROI+ za merjenje in spremljanje družbene, ekonomske in okoljske donosnosti naložb digitalnih produktov in storitev.
Je avtorica in soavtorica številnih znanstvenih in strokovnih publikacij s področja digitalne preobrazbe, bila je tudi prva predsednica IEEE »Ženske v inženirstvu Slovenija«.
Močno si prizadeva za povečanje števila mladih (še zlasti deklet) na področju študiju tehnike, ki bodo kasneje ostali aktivni v svojem sektorju in si upali prevzeti vodilna mesta v znanosti in inženirstvu. Bila je ena od 50 žensk na vodilnih položajih na področju IKT, ki je bila izbrana za udeležbo v večregionalnem projektu #HiddenNoMore (Nič več skrite): opolnomočenje žensk na področjih STEM, ki ga financira zunanje ministrstvo ZDA.
Bila je finalistka izbora »Inženirka leta 2018« v Sloveniji in nominiranka za Slovenko leta 2021.
Bila je tudi prva predstavnica Slovenije v Global Young Academy in članica delovne skupine European Research Area v ALLEA – All European Academies. Bila je članica upravnega odbora Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, članica strokovnega sveta Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije in članica odbora mednarodne organizacije Forum Synergies.

Igor Zorko je aktiven član Gospodarske zbornice Slovenije, kot podpredsednik GZS, pristojen za malo gospodarstvo in podjetništvo, in predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije aktivno zastopa slovenski IKT-sektor in predseduje Slovenski digitalni koaliciji. V svojih aktivnostih si prizadeva za povezovanje vseh deležnikov za družbi in gospodarstvu prijazno digitalizacijo Slovenije.
Je priznan poslovni strokovnjak in govornik na različnih dogodkih v zvezi z digitalno transformacijo, industrijo 4.0 in tudi digitalizacijo kot podpornim delom zdravstvenega sistema. Je vodja na novo ustanovljene delovne skupine s področja IT-sistemov za e-zdravstvo, ki se ukvarja z informacijsko podporo na področju informacijskih rešitev za sistem zdravstva v Sloveniji. Cilj delovanja skupine je pripraviti smernice in standarde za učinkovit in povezan sistem v RS.
Je aktiven član v združenjih, kot je Slovenski nacionalni forum za eRačun, in pobudnik Slovenske digitalne koalicije. V svoji dolgoletni karieri je kot direktor podjetja ZZI pridobil veliko izkušenj na področju razvoja poslovnih rešitev, interoperabilnosti, e-poslovanja, digitalizacije in standardizacije e-poslovanja.

Muhamed Turkanović je visokošolski učitelj oz. izredni profesor na Univerzi v Mariboru (UM), Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). Ima več kot 10 let izkušenj v gospodarstvu in sicer na mednarodni ravni kot razvijalec, vodja tehničnega razvoja, tehnični direktor in lastnik IT podjetij. Od leta 2017 je zaposlen na UM FERI, kjer je v okviru Inštituta za informatiko (FERI) ustanovil Blockchain Lab:UM, kjer je tudi vodja razvoja in raziskav. Od leta 2019 je vodja Digitalnega inovacijskega stičišča Univerze v Mariboru in od leta 2022 koordinator konzorcija DIGI-SI, ki je tudi slovenski EDIH. Je tudi namestnik predstojnika Inštituta za informatiko ter koordinator Univerzitetnega študijskega programa Informatika in podatkovne tehnologije na UM FERI, kjer tudi predava predmete, povezane s podatkovno tehnologijo in varstvom podatkov. Poleg tega je predsednik Tehničnega odbora za Blockchain pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo (SIST), med letoma 21-22 član Strateškega sveta za digitalizacijo pri Vladi RS, koordinator Univerze v Mariboru za projekt H2020 Digitalna Evropa za vse, Data4Food2030, tudi DIH-World itn.

Izr. prof. dr. Petra Ferk je ena izmed ustanoviteljev Inštituta za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak, ena izmed ustanoviteljev družbe S-Procurement, družba za elektronske nabavne platforme, d.o.o. in izredna profesorica za javno upravo na Novi Univerzi. Je soavtorica znanstvene monografije z naslovom Javne službe, državne pomoči in javno-zasebna partnerstva. V zadnjem času se Petra Ferk aktivno ukvarja s področji energetske učinkovitosti, uvajanja trajnostne mobilnosti, prava kibernetske varnosti, storitev zaupanja in elektronske nabave – področji, za katerimi se skriva skrb za dobrobit bodočih generacij. Petra Ferk vseskozi izvaja in podpira projekte prenosa znanja iz teorije v prakso, v tujini pa so zlasti cenjeni njeni pogledi in izkušnje iz prakse, ki jih prenaša v znanstveno-raziskovalno sfero.  

Rojen je leta 1972 v Postojni. Študiral je na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, kjer je leta 1996 tudi diplomiral. Leta 1997 se je zaposlil na takratnem Centru vlade RS za informatiko, kjer je najprej skrbel za podporo storitev komunikacijskega omrežja državnih organov, kasneje pa se je pričel poklicno ukvarjati s storitvami infrastrukture javnih ključev. Od leta 2015 je zaposlen v Direktoratu za informatiko v sektorju, ki skrbi za delovanje ponudnika storitev zaupanja SI-TRUST na Ministrstvu za javno upravo. Sodeloval je v več mednarodnih projektih v okviru Evropske unije (npr. STORK, SPOCS, eSENS, TOOP) ter pri pripravi uredbe EU o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (eIDAS).

mag. Aljoša Jerman Blažič se z digitalizacijo in e-poslovanjem ukvarja več kot 20 let. Sodeloval je pri številnih pionirskih projektih celovite digitalizacije poslovnih procesov in prispeval k tako tehnološki standardizaciji (IETF, W3c, ETCI, GZS) kot tudi standardizaciji organizacijskih ukrepov (Arhiv RS) za podporo digitalnemu poslovanju. Njegovi prispevki so na konkretnih področjih tehničnih standardov in podzakonskih aktov za e-poslovanje. V družbi SETCCE je bil vključen tudi v številne projekte preobrazbe poslovnih procesov od samega začetka in pomagal tudi največjim poslovnim sistemom uvesti najnaprednejša elektronska sredstva. Je član upravnega odbora Združenja za telekomunikacije in vključen v mednarodne delovne skupine iz področja informacijske varnosti in e-poslovanja ter (so)avtor številnih strokovnih ter poljubnih publikacij iz istega področja.

Marjan Antončič je prokurist in svetovalec za področje elektronskega poslovanja in informacijske varnosti v podjetjih Ainigma d.o.o. in OSI d.o.o ter predsednik Slovenskega združenja za elektronsko identifikacijo in elektronske storitve zaupanja. Pred vstopom na podjetniško pot je delal na področju informatike in telekomunikacij v Ministrstvu za notranje zadeve.
Sodeloval je pri pripravljanju ter implementiranju zakonov in drugih predpisov s področja varstva osebnih in tajnih podatkov, elektronskega poslovanja, elektronskih komunikacij ter upravljanja in dolgoročnega ohranjanja gradiv v digitalni obliki. Zadnjih deset let državnim organom in velikim poslovnim sistemom v Sloveniji in v državah na območju zahodnega Balkana svetuje na področju digitalne transformacije njihovega poslovanja, elektronske identifikacije in storitev zaupanja, dolgoročnega ohranjanja gradiv v digitalni obliki ter informacijske varnosti.

Mojca Prelesnik je univerzitetna diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom. Avtorica strokovnih člankov in soavtorica knjig s področja dostopa do informacij javnega značaja, varstva zasebnosti in osebnih podatkov, predavateljica na številnih izobraževanjih, usposabljanjih in strokovnih konferencah ter srečanjih (s področja širše javne uprave, delovnega prava, inšpekcijskih postopkov, zdravstva, šolstva, arhivov, gospodarstva, itd.). Poleg pravnega znanja ima tudi izkušnje na področju zakonodajnega postopka, managerskega dela, vodstvene in organizacijske sposobnosti s področja dela javne uprave, vodenja in finančnega poslovanja. Z dostopom do informacij javnega značaja se je začela ukvarjati že leta 2002 na Ministrstvu za informacijsko družbo, kjer je sodelovala pri pripravi predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja in bila v času zaposlitve tudi uradna oseba po ZDIJZ. Področje varstva osebnih podatkov je postalo njeno delovno področje leta 2006, ko se je Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja preoblikoval v Informacijskega pooblaščenca in pridobil pristojnost dotedanjega Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za pravosodje. Znanje in izkušnje, pridobljeno v času zaposlitve, najprej na Ministrstvu za informacijsko družbo in nato pri Informacijskem pooblaščencu, je kot generalna sekretarka Državnega zbora lahko še dodatno nadgrajevala v praksi in dobila vpogled v poslovanje kot predstojnica upravljavca številnih zbirk osebnih podatkov in zavezanca za dostop do informacij javnega značaja. Iz letnih poročil po ZDIJZ izhaja, da je Državni zbor v obdobju 2008-2014 izkazal visoko stopnjo dostopnosti do informacij javnega značaja in transparentnega poslovanja. Kot upravljavec zbirk osebnih podatkov je Državni zbor v istem obdobju bistveno izpopolnil in izboljšal zavarovanje zbirk in zaščito osebnih podatkov. Na predlog predsednika republike Boruta Pahorja jo je Državni zbor 4. 7. 2014 izvolil za informacijsko pooblaščenko. Petletni mandat je informacijska pooblaščenka začela 17. 7. 2014.