POSLOVNI ZAJTRK ZEIDES 2024
Izzivi, ki jih prinaša uredba eIDAS 2

Dr. Aleksander Šinigoj je direktor podjetja Palsit, ki vrsto let organizira strokovne konference, izobraževanja in poslovna srečanja na področjih informacijske varnosti, digitalizacije in sodobnih tehnologij. Kot organizator uveljavljenih strokovnih dogodkov povezuje podjetja, institucije in odločevalce ter spodbuja izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks. Je tudi dolgoletni predavatelj in podjetnik z bogatimi izkušnjami na področju izobraževanja, komunikacije in osebne rasti.

Dr. Alenka Žužek Nemec je magistrirala iz računalništva ter doktorirala iz elektrotehnike. Njeno prvo delovno mesto je bilo na raziskovalnem Institutu Jožef Stefan. Od leta 2004 dalje je bila zaposlena na Ministrstvu za javno upravo, sedaj dela na področju e-identitet in storitev zaupanja ter usmerjanja razvoja e-uprave, predvsem z vidika zagotavljanja enotnega digitalnega trga v EU. Odgovorna je za koordinacijo različnih aktivnosti in projektov na področju e-uprave na nacionalni in EU ravni. Je nacionalna predstavnica v različnih strokovnih skupinah pri Evropski komisiji, med drugim tudi v skupini za implementacijo EU Uredbe eIDAS.

Dr. Davorka Šel je strokovnjakinja za elektronsko identiteto, standardizacijo in storitve zaupanja. Leta 2003 doktorirala na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, smer elektrotehnika. Svojo poklicno pot je gradila na področjih vodenja sistemov, medijskih raziskav, biokibernetike, certifikacijskih organov ter elektronske identitete in digitalnih podpisov – od standardizacije in tehnične implementacije do pravnega vidika. Njeno delo je tesno povezano z razvojem in uveljavljanjem evropskih ureditev, kot sta eIDAS in GDPR, ter z razumevanjem njihovega vpliva na varnost in zanesljivost digitalnih storitev.
Področja strokovnega delovanja: elektronska identiteta, standardizacija, certifikacijski organi, eIDAS, digitalni podpisi in pravni vidiki elektronskih transakcij.

Dr. Jelena Virant Burnik je informacijska pooblaščenka. Informacijskemu pooblaščencu se je pridružila leta 2008, od leta 2018 vodila področje sodelovanja Informacijskega pooblaščenca pri nadzoru nad čezmejno obdelavo osebnih podatkov ter sodelovanje Informacijskega pooblaščenca v Evropskem odboru za varstvo podatkov. Pred tem je opravljala tudi delo državne nadzornice za varstvo osebnih podatkov. Ukvarja se zlasti s problematiko varstva osebnih podatkov pri sodobnih informacijsko komunikacijskih storitvah, umetni inteligenci, procesih digitalizacije, s čezmejnim sodelovanjem nadzornih organov, prenosi podatkov v tretje države, certificiranjem in aktivnostmi dvigovanja zavedanja o varstvu osebnih podatkov. Magistrski študij na temo regulacije komunikacij je zaključila na London School of Economics and Political Science. Doktorski naziv je pridobila na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani z disertacijo na temo regulacije vedenjskega oglaševanja z vidika pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

Dr. Nataša Vesel Tratnik je na Slovenski akreditaciji (SA) vodja področja akreditiranja certifikacijskih organov in preveriteljev, ki obsega akreditacijo različnih vrst certifikacijskih organov ter organov za preverjanje in validiranje.
Na področju akreditiranja ima več kot dvajset let izkušenj. V delo se je vključila že na Uradu za standardizacijo in meroslovje, kjer je sodelovala pri prvih ocenjevanjih certifikacijskih organov v Sloveniji, ter bila med prvimi usposobljenimi vodilnimi ocenjevalkami za to področje. Dodatne izkušnje je pridobivala tudi v sodelovanju s švedsko akreditacijsko službo SWEDAC.
Kot vodja področja spremlja potrebe trga, razvoj novih akreditacijskih shem in spremembe zakonodaje ter sodeluje s pripravljavci predpisov. Je vodilna ocenjevalka za certifikacijske organe, laboratorije ter organe za preverjanje in validiranje. Vodila je tudi razvoj akreditiranja certifikacijskih organov za certificiranje dejanj obdelave osebnih podatkov.
Je članica več mednarodnih odborov in delovnih skupin v okviru Evropskega združenja za akreditacijo (EA) in Mednarodnega akreditacijskega foruma (IAF).

Igor Zorko je predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri Gospodarski zbornici Slovenije, podpredsednik Upravnega odbora GZS in direktor podjetja ZZI d.o.o. Aktivno zastopa interese slovenskega IKT-sektorja ter si prizadeva za povezovanje gospodarstva, javnega sektorja in drugih deležnikov pri digitalizaciji Slovenije. Predseduje tudi Slovenski digitalni koaliciji.
V svoji dolgoletni karieri je pridobil bogate izkušnje na področju digitalne transformacije, razvoja poslovnih informacijskih rešitev, interoperabilnosti, e-poslovanja, kibernetske varnosti in standardizacije elektronskega poslovanja. Je aktiven govornik in sodeluje pri številnih pobudah, usmerjenih v razvoj učinkovitega in povezanega digitalnega okolja.

Jože Novak je direktor prodaje v družbi Bankart, vodilnem ponudniku plačilne infrastrukture v Sloveniji in širši regiji JV Evrope. Odgovoren je za razvoj poslovanja in strateških partnerstev na področjih kartičnega poslovanja, takojšnjih plačil, odprtega bančništva ter novih digitalnih storitev.
Skozi sodelovanje z bankami, fintech podjetji in drugimi deležniki aktivno soustvarja rešitve, ki podpirajo digitalno preobrazbo finančnega sektorja. Njegovo delo je usmerjeno v povezovanje poslovnih potreb s tehnološkimi inovacijami, pri čemer posebno pozornost namenja zanesljivosti infrastrukture, kibernetski varnosti, digitalni identiteti in storitvam zaupanja, ki predstavljajo ključne gradnike sodobnega digitalnega poslovanja.

Kristina Valenčič je v. d. generalne direktorice Direktorata za informatiko na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo. Je izkušena strokovnjakinja z več kot 25-letnimi izkušnjami na področju digitalizacije, informatike in javne uprave. Deluje na presečišču digitalne politike in informacijske družbe, kjer se strateške odločitve prevedejo v praktične rešitve in soustvarja nacionalne standarde ter politike, ki vplivajo na digitalizacijo javnega sektorja v Sloveniji. V okviru svojega dela usmerja razvoj digitalnih javnih storitev in spodbuja uporabo podatkov kot razvojnega potenciala javne uprave in gospodarstva.
S svojo bogato karierno potjo, ki vključuje tako vodenje zahtevnih IT projektov kot tudi zakonodajno delo in vodenje upravne enote, prinaša celovit vpogled v povezovanje tehnologije, procesov in javnih politik. Njeno delo zaznamujejo usmerjenost k rezultatom, inovativnost ter učinkovito vodenje kompleksnih sistemov. Pred sedanjo funkcijo je bila generalna direktorica Direktorata za razvoj digitalnih rešitev in podatkovno ekonomijo na takratnem Ministrstvu za digitalno preobrazbo.

Mag. Aleš Pelan je študiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, kjer je leta 1996 tudi diplomiral. Leta 1997 se je zaposlil na takratnem Centru vlade RS za informatiko, kjer je najprej skrbel za podporo storitev komunikacijskega omrežja državnih organov, kasneje pa se je pričel poklicno ukvarjati s storitvami infrastrukture javnih ključev. Od leta 2015 je bil zaposlen v Direktoratu za informatiko v sektorju, ki skrbi za delovanje ponudnika storitev zaupanja SI-TRUST na Ministrstvu za javno upravo.
Danes je vodja Sektorja za storitve zaupanja na MNZJU. Sodeloval je v več mednarodnih projektih v okviru Evropske unije (npr. STORK, SPOCS, eSENS, TOOP) ter pri pripravi uredbe EU o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (eIDAS).

Mag. Aljoša Jerman Blažič se z digitalizacijo in e-poslovanjem ukvarja več kot 20 let. Sodeloval je pri številnih pionirskih projektih celovite digitalizacije poslovnih procesov in prispeval k tako tehnološki standardizaciji (IETF, W3c, ETCI, GZS) kot tudi standardizaciji organizacijskih ukrepov (Arhiv RS) za podporo digitalnemu poslovanju. Njegovi prispevki so na konkretnih področjih tehničnih standardov in podzakonskih aktov za e-poslovanje. V družbi SETCCE je bil vključen tudi v številne projekte preobrazbe poslovnih procesov od samega začetka in pomagal tudi največjim poslovnim sistemom uvesti najnaprednejša elektronska sredstva. Je član upravnega odbora Združenja za telekomunikacije in vključen v mednarodne delovne skupine iz področja informacijske varnosti in e-poslovanja ter (so)avtor številnih strokovnih ter poljubnih publikacij iz istega področja.

Marjan Antončič je predsednik Slovenskega združenja za elektronsko identifikacijo in elektronske storitve zaupanja ter prokurist in svetovalec za področje elektronskega poslovanja in informacijske varnosti v podjetjih Ainigma d.o.o. in OSI d.o.o.
Pred vstopom na podjetniško pot je delal na področju informatike in telekomunikacij v Ministrstvu za notranje zadeve, kjer je uspešno izvedel številne projekte na področju informacijske varnosti, razvoja rešitev in storitev informacijskega sistema notranjih zadev ter zagotavljanja skladnosti delovanja informacijskega sistema MNZ oz. policije z zahtevami slovenskega in evropskega pravnega reda.
Sodeloval je pri pripravljanju ter implementaciji številnih zakonov in drugih predpisov, ki urejajo varstvo osebnih in tajnih podatkov, informacijsko varnost, elektronsko poslovanje in upravljanje ter dolgoročno ohranjanje gradiv v digitalni obliki. V zadnjem obdobju se posveča predvsem svetovanju ponudnikom elektronskih storitev javnega in zasebnega sektorja na področju digitalne transformacije njihovega poslovanja, uvajanja rešitev in storitev elektronske identifikacije ter storitev zaupanja, rešitev dolgoročnega ohranjanja gradiv v digitalni obliki in vzpostavitve sistemov upravljanja informacijske varnosti.

Matjaž Mravljak je direktor Inšpekcije za informacijsko varnost v Uradu Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost. S področjem informatike, telekomunikacij in informacijsko varnostjo se poklicno ukvarja zadnjih 18 let, z nadzorom pa zadnjih 5 let. Matjaž Mravljak je magister prava, aktivni preizkušeni revizor informacijskih sistemov, notranji presojevalec sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja po standardu ISO/IEC 22301:2019, vodilni presojevalec sistema upravljanja varovanja informacij po standardu ISO/IEC 27001:2013 ter certificiran strokovnjak s področja informacijske varnosti.

Je soustanovitelj, direktor in gonilna sila podjetja Rekono ter človek z vizijo. Kot strokovnjak na področju informacijske tehnologije se zadnja leta posveča predvsem svetovanju na področju vzpostavitve infrastrukture ter načrtovanju in izvedbi rešitev za različne sektorje.

Pavel Reberc, direktor EIUS d.o.o., ima izkušnje na področju poslovnega strateškega svetovanja (IKT) za pravosodje in upravo (Gruzija, Bolgarija, Romunija, Kosovo, Ruska federacija ...), varne in zanesljive izmenjave e-dokumentov (eDelivery), arhitekture in oblikovanja obsežnih informacijskih sistemov, optimizacije in avtomatizacije poslovnih procesov, sistemov poslovne inteligence in poročanja ter sistemov za vodenje primerov v civilnem in kazenskem pravosodju.

Mag. Polona Merc je diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani, magistrirala na Filozofski fakulteti ter zaključila podiplomski študij mednarodnega prava človekovih pravic (LLM) na Univerzi v Essexu. Opravila je pravniški državni izpit in je sodna tolmačka za angleški jezik. Na področju varstva osebnih podatkov ima več kot 15 let izkušenj. Sodelovala je pri številnih domačih in mednarodnih projektih s področja varstva osebnih podatkov in človekovih pravic, predava in objavlja strokovne članke. Od leta 2024 je vodja mednarodnega sodelovanja pri Informacijskem pooblaščencu, kjer zastopa IP pred Evropskim odborom za varstvo podatkov ter spremlja implementacijo evropskega digitalnega zakonodajnega paketa v povezavi s pristojnostmi IP.  

Strokovnjakinja na področju informacijskih in digitalnih storitev Pošte Slovenije, predvsem v domeni e-identitet ter sistemov za varno elektronsko vročanje (SVEV) in elektronske izmenjave. Že od leta 2003 je intezivno sodelovala pri vzpostavitvi prvih sistemov za elektronsko vročanje, vzpostavitvi certifikatske agencije za izdajo kvalificiranih digitalnih potrdil PoštarCA ter kasneje tudi sistemov za varno e-hrambo in izmenjavo e-računov. Trenutno deluje v managementu projekta MojaPošta – vzpostavitev platforme za podporo digitalizaciji storitev Pošte Slovenije. Njeno področje pokriva predvsem segment prenove storitev elektronskega vročanja in e-izmenjave, varnih elektronskih predalov in vzpostavljanje širšega konteksta digitalnih rešitev Pošte Slovenije za državljane in gospodarstvo.