Spoznajte predavatelje

Attila Paksi has been working in IT and telco for 23 years, focusing on IT security in the last 10 years. Helping you to access your IT resources securely.
Attila is the father of 2 girls, a Rotary member, bicycle rider and language enthusiast.

Borut Hrobat kot svetovalec zadnje desetletje vodi projekte, ki vključujejo digitalne pristope na področju identifikacije, lojalnosti in finančnih storitev. Njegove stranke se s celovitim pogledom na izzive in povezane procese uspešno soočajo z izzivi biti prvi na svojih področjih in uporabljati nove tržne storitve.
Področje dela IRPMI je precej široko, od državne uprave, mestnih občin, pa vse do finančne industrije in trgovine, skratka področja, ki jim digitalno poslovanje omogoča fleksibilnost in optimizacijo poslovnih procesov.

dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka, Ministrstvo za digitalno preobrazbo
Pristojna za informacijsko družbo in razvoj digitalnih rešitev
Dr. Aida Kamišalić Latifić se je rodila leta 1980 v Zvorniku v Bosni in Hercegovini. Ob začetku vojne v BiH je kot begunka prišla v Maribor. Leta 1994 se je vpisala v klasično-humanistični oddelek Prve gimnazije Maribor. Leta 2003 je zaključila študij na univerzitetnem študijskem programu računalništva in informatike na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Na isti fakulteti je nadaljevala podiplomski študij in poklicno pot asistentke za predmetno področje informatika. Tekom doktorskega študija je bila več let gostujoča raziskovalka na Univerzi Rovira in Virgili v Tarragoni v Španiji. Doktorirala je leta 2014 s področja računalništva in informatike.
Je docentka za področje informatike na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in članica Laboratorija za podatkovne tehnologije ter skupine Blockchain Lab:UM.
Ima skoraj dvajset let izkušenj na področju raziskovalnega, pedagoškega in projektnega dela. Njena raziskovalna področja vključujejo podatkovne tehnologije, velepodatke, tehnologijo veriženja blokov in medicinsko informatiko. Je ena izmed začetnikov iniciative EduCTX, ki je prejela eNagrado 2019 za najboljši projekt s področja računalništva in informatike. Je soavtorica številnih znanstvenih člankov, objavljenih v priznanih revijah ter je solastnica izuma s področja tehnologije veriženja blokov. Januarja 2020 ji je bil podeljen naziv Inženirka leta 2019.

Dr. Alenka Žužek Nemec je magistrirala iz računalništva ter doktorirala iz elektrotehnike. Njeno prvo delovno mesto je bilo na raziskovalnem Institutu Jožef Stefan. Od leta 2004 dalje je bila zaposlena na Ministrstvu za javno upravo, sedaj pa dela na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, na področju e-identitet in storitev zaupanja ter usmerjanja razvoja e-uprave, predvsem z vidika zagotavljanja enotnega digitalnega trga v EU. Je odgovorna za koordinacijo različnih aktivnosti in projektov na področju e-uprave na nacionalni in EU ravni. Je nacionalna predstavnica v različnih strokovnih skupinah pri Evropski komisiji, med drugim tudi v skupini za implementacijo EU Uredbe eIDAS.

Dr. Jelena Burnik je vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijskem pooblaščencu. Ukvarja se s problematiko čezmejnega nadzora, varstva osebnih podatkov pri sodobnih informacijsko komunikacijskih storitvah in digitalnem marketingu, prenosi podatkov v tretje države, certificiranjem in aktivnostmi dvigovanja zavedanja o varstvu osebnih podatkov. Koordinira sodelovanje IP v Evropskem odboru za varstvo podatkov.

Jože Škofljanec je arhivist v Arhivu Republike Slovenije, kjer se s področjem varstva in arhiviranja digitalnih zapisov ukvarja že več kot dve desetletji. V tem času je sodeloval v več nacionalnih in mednarodnih projektih s področja varstva digitalnega gradiva. Jože je sodeloval pri razvoju več specifikacij in pripravi predpisov, nacionalnih in mednarodnih naborov zahtev za področje varstva digitalnih zapisov, vključno s tistimi, ki urejajo nudenje varnih storitev. V zadnjih dveh letih je aktivno sodeloval v postopkih priprave prenovljene evropske uredbe eIDAS in pri pripravi podlag za njeno implementacijo. Je član delovne skupine, ki pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo razvija tehnični standard za zaupanja vredne storitve eHrambe in slovenski predstavnik v tehničnem odboru CEN/TC 468, ki v okviru EU bdi nad standardizacijo funkcionalnih in tehničnih vidikov hrambe digitalnih zapisov.

Muhamed Turkanović je visokošolski učitelj oz. izredni profesor na Univerzi v Mariboru (UM), Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). Ima več kot 10 let izkušenj v gospodarstvu in sicer na mednarodni ravni kot razvijalec, vodja tehničnega razvoja, tehnični direktor in lastnik IT podjetij. Od leta 2017 je zaposlen na UM FERI, kjer je v okviru Inštituta za informatiko (FERI) ustanovil Blockchain Lab:UM, kjer je tudi vodja razvoja in raziskav. Od leta 2019 je vodja Digitalnega inovacijskega stičišča Univerze v Mariboru in od leta 2022 koordinator konzorcija DIGI-SI, ki je tudi slovenski EDIH. Je tudi namestnik predstojnika Inštituta za informatiko ter koordinator Univerzitetnega študijskega programa Informatika in podatkovne tehnologije na UM FERI, kjer tudi predava predmete, povezane s podatkovno tehnologijo in varstvom podatkov. Poleg tega je predsednik Tehničnega odbora za Blockchain pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo (SIST), med letoma 21-22 član Strateškega sveta za digitalizacijo pri Vladi RS, koordinator Univerze v Mariboru za številne projekte H2020, HORIZON in DIGITAL (npr. DE4A, Data4Food2030, DIH-World, SMART ERA, CyberHUBS itn.).

Rojen je leta 1972 v Postojni. Študiral je na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, kjer je leta 1996 tudi diplomiral. Leta 1997 se je zaposlil na takratnem Centru vlade RS za informatiko, kjer je najprej skrbel za podporo storitev komunikacijskega omrežja državnih organov, kasneje pa se je pričel poklicno ukvarjati s storitvami infrastrukture javnih ključev. Od leta 2015 je bil zaposlen v Direktoratu za informatiko v sektorju, ki skrbi za delovanje ponudnika storitev zaupanja SI-TRUST na Ministrstvu za javno upravo.
Danes je vodja Sektorja za storitve zaupanja na Ministrstvu za digitalno preobrazbo. 
Sodeloval je v več mednarodnih projektih v okviru Evropske unije (npr. STORK, SPOCS, eSENS, TOOP) ter pri pripravi uredbe EU o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (eIDAS).

mag. Aljoša Jerman Blažič se z digitalizacijo in e-poslovanjem ukvarja več kot 20 let. Sodeloval je pri številnih pionirskih projektih celovite digitalizacije poslovnih procesov in prispeval k tako tehnološki standardizaciji (IETF, W3c, ETCI, GZS) kot tudi standardizaciji organizacijskih ukrepov (Arhiv RS) za podporo digitalnemu poslovanju. Njegovi prispevki so na konkretnih področjih tehničnih standardov in podzakonskih aktov za e-poslovanje. V družbi SETCCE je bil vključen tudi v številne projekte preobrazbe poslovnih procesov od samega začetka in pomagal tudi največjim poslovnim sistemom uvesti najnaprednejša elektronska sredstva. Je član upravnega odbora Združenja za telekomunikacije in vključen v mednarodne delovne skupine iz področja informacijske varnosti in e-poslovanja ter (so)avtor številnih strokovnih ter poljubnih publikacij iz istega področja.

Samo Zorc je računalniški strokovnjak z izkušnjami v raziskavah, razvoju programske opreme ter načrtovanju in izvajanju vladne strategije. Že več kot 20 let deluje na področju informacijske družbe v različnih vladnih institucijah ter je soavtor več nacionalnih strategij na tem področju. V tem času je oblikoval in implementiral nacionalne podporne ukrepe za inovacije na področju informacijske tehnologije v tesnem sodelovanju s slovensko IT industrijo. Aktiven je bil pri ustanavljanju slovenskih tehnoloških platform za informacijsko tehnologijo in pri slovenski pobudi za prihodnost interneta. Prav tako je sodeloval na ravni EU politike za informacijsko tehnologijo z udeležbo v več upravnih odborih Skupnosti EU, povezanih z IT, kot so E-vsebina, Konkurenčnost in inovativnost - podporni program za politiko IKT (CIP - ICTPSP), okvirni programi za raziskave (FP7, Horizon 2020, Horizon Europe), Digitalna Evropa, in drugih dejavnostih, kot je platforma za standardizacijo sodelovanja več deležnikov na področju IT. Aktiven je bil tudi na področju digitalnega arhiviranja, kjer je sodeloval pri vzpostavitvi slovenske digitalne knjižnice D-Lib v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo ter pri pripravi nacionalne zakonodaje o e-arhiviranju leta 2006. Pozneje je pomembno prispeval k povišanju pomena e-arhiviranja na ravni EU politike ter spodbujal podporo znotraj programov EU. Od leta 2016 vodi pripravo nacionalne zakonodaje, ki ureja nacionalno e-identiteto v okviru sistema eIDAS. Od leta 2019 se ukvarja tudi s področjem umetne inteligence in koordinira pripravo nacionalnega programa za umetno inteligenco (NpUI) ter slovenskih stališč v zvezi z uredbami (EU zakon o umetni inteligenci). Prav tako zastopa Slovenijo v mednarodnih organizacijah in dejavnostih, povezanih z umetno inteligenco (OECD, GPAI, CoE). Pred vstopom v vlado je deloval kot raziskovalec in sodeloval v podjetjih za razvoj programske opreme v Sloveniji in ZDA.

Marjan Antončič je prokurist in svetovalec za področje elektronskega poslovanja in informacijske varnosti v podjetjih Ainigma d.o.o. in OSI d.o.o ter predsednik Slovenskega združenja za elektronsko identifikacijo in elektronske storitve zaupanja. Pred vstopom na podjetniško pot je delal na področju informatike in telekomunikacij v Ministrstvu za notranje zadeve.
Sodeloval je pri pripravljanju ter implementiranju zakonov in drugih predpisov s področja varstva osebnih in tajnih podatkov, elektronskega poslovanja, elektronskih komunikacij ter upravljanja in dolgoročnega ohranjanja gradiv v digitalni obliki. Zadnjih deset let državnim organom in velikim poslovnim sistemom v Sloveniji in v državah na območju zahodnega Balkana svetuje na področju digitalne transformacije njihovega poslovanja, elektronske identifikacije in storitev zaupanja, dolgoročnega ohranjanja gradiv v digitalni obliki ter informacijske varnosti.

Matjaž Rakovec se je rodil 2. septembra 1964 v Kranju. Obiskoval je Osnovno šolo Franceta Prešerna v Kranju in Gimnazijo Kranj. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Javnosti je poznan predvsem po bogatih izkušnjah iz sveta športa in gospodarstva. Kot član kranjskega Triglava je igral v jugoslovanski vaterpolski ligi. Kasneje je bil pet let predsednik Vaterpolske zveze Slovenije in je člansko reprezentanco leta 2006 popeljal na Evropsko prvenstvo. Že tretji zaporedni mandat je predsednik Hokejske zveze Slovenije. Slovenske »rise« je dvakrat popeljal na zimske olimpijske igre.
Na Zavarovalnici Triglav je bil zaposlen skupno 19 let, v letih od 2009 do 2013 kot predsednik uprave, pri čemer je zavarovalnico pripeljal do rekordnih dobičkov in dvakrat prejel nagrado Naj finančnik leta. Več let je bil na čelu Skupine Triglav (katere matična družba je Zavarovalnica Triglav) s prek 5500 zaposlenimi v šestih državah.V svoji poklicni karieri je opravljal še vrsto drugih funkcij, med drugim je bil svetovalec uprave v Mercatorju in direktor Studia Moderna.
V prostem času se veliko rekreira, potuje in uživa v gledanju športnih dogodkov.
Kljub svoji prepoznavnosti Matjaž Rakovec ostaja preprost in odprt do vsakogar. Je oče in mož, ki verjame, da vsi potrebujemo okolje, ki nam nudi priložnosti za osebni razvoj, našemu zasebnemu življenju pa daje zadovoljstvo in omogoča čim več prostega časa. Kranju želi povrniti sloves močnega in uglednega regionalnega središča. Prepričan je, da so največji potencial Kranja ljudje, ki jim je treba dati možnost, da živijo in delajo v Kranju.

V podjetju Netis, kjer sledijo najnovejšemu razvoju na področjih digitalne identitete, zaupanja vrednih dokazil, varne izmenjave podatkov in tehnologije blockchain, Melita Gulja opravlja funkcijo vodje komunikacij. Nadarjena je za razvijanje sporočilnosti inovativnih produktov v novih in nišnih področjih in v vsak projekt dosledno vnaša svoj ustvarjalni duh. Pri svojem delu združuje izkušnje, ki jih je pridobila pri lokalnih in globalnih projektih z miselnostjo, ki je usmerjena v prihodnost Spleta 3.0.

Nina Pekolj je z odliko diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Ima več kot 10 let praktičnih izkušenj na področju javnega naročanja in javno-zasebnih partnerstev, za sklenitev katerih je vodila postopke javnih razpisov. V zadnjem obdobju se intenzivno ukvarja s svetovanjem in zagotavljanjem skladnosti pri implementaciji projektov za vzpostavitev pametnih mest. Predavateljica se že več let ukvarja tudi s področjem elektronskih identitet, storitev zaupanja ter varstva osebnih podatkov in v zadnjih letih deluje kot certificiran DPO več upravljavcem. V okviru raziskovalnega dela objavlja strokovne članke in se aktivno udeležuje konferenc in seminarjev s področja njenega dela, tako doma kot v tujini. Izzivi, s katerimi se sooča pri praktičnem delu so njena motivacija za raziskovalno delo in prenos teoretičnih znanj v prakso.

Sebastjan Pirih je direktor marketinga in razvoja poslovanja.
Podjetja usmerja pri uvajanju rešitev naslednje generacije, ki temeljijo na digitalni identiteti, zaupanja vrednih dokazilih, varni izmenjavi podatkov in tehnologiji blockchain. S strastjo do inovacij, strokovnim znanjem in sposobnostjo prenosa tehnologij v različna poslovna okolja organizacijam pomaga pri prilagajanju poslovanja v skladu s pričakovanji digitalnega trga in jim utira pot v bolj konkurenčno prihodnost. Hkrati skrbi, da razvojna ekipa sledi začrtani strategiji, usmerja marketinški oddelek in podjetje Netis zastopa na domačih in mednarodnih dogodkih.  

Vito Gosar svojo celotno karierno pot posveča digitalizaciji, strankini izkušnji ter razvoju pametnih produktov. Vse skupaj se je začelo z upravljanjem mobilnega portala za telekomunikacijsko podjetje, nadaljevalo z razvojem mobilnih iger in televizije in zaključilo z vodenjem oddelka CRM, kjer se je prvič srečal tudi s strankino in uporabniško izkušnjo.
Po vmesnem postanku na agenciji za digitalni in inbound marketing Frodx, kjer se je kalil na različnih mednarodnih projektih, se je podal v bančništvo.
Zadnja leta se ukvarja predvsem z digitalno transformacijo bančništva, kjer se ukvarja z razvojem kanalov, torej spletne, mobilne banke in tradicionalnih bančnih poti. V tem trenutku na NLB »kuha« novo mobilno in spletno banko Klik.